ALPE 2002

Težko pričakovana skupinska vožnja Alpe 2002 se je uresničila med 14. in 24. junijem. Sedem motorjev in skupno deset ljudi je za naš klub, ki šteje 15 članov kar lepa številka. Vremenska napoved je bila dobra in ne vem, če bomo v letošnjem poletju še kdaj imeli tako srečo z vremenom. Vseh 11 dni potovanja je bilo namreč sončno in vroče. Na svojem potovanju smo obiskali tri glavne alpske države: Italijo, Švico in Francijo.
Povsod so bile ceste odlične, motorji pa nam niso povzročali težav. Prevozili smo kar 19 gorskih prelazov, od tega 12 preko 2000m visokih. Obvezen je bil ogled kanjona Verdon, nekaj dni pa smo si vzeli tudi za počitek in zabavo na Azurni obali.
Edino avtocesto so naši motorji okusili predzadnji dan, ko smo se peljali od Azurne obale do Gardskega jezera. Po obali pač nikamor ne prideš, “cjazenje” po padski nižini pa tudi ni ne vem kakšen užitek.
Ko smo po 3000km v Ratečah zapeljali na luknjasto slovensko cesto, se mi je začelo dozdevati, da bi to lahko bilo to. Ko pa na prvem jeseniškem semaforju mama v Ladi Nivi nikakor ni našla druge prestave, za njo pa ji je “šved” s čikom v ustih gladko jeb… mater, mi je postalo jasno: “To je to! Doma smo!”.

Skupaj stroški na osebo ~ 450 €

1. DAN
Po štartu z Jesenic, smo na mejnem prehodu Rateče vstopili v Italijo. Naprej nas je pot vodila proti Tolmezzu, Cortini d’Ampezzo in preko dveh prelazov v italijanskih Dolomitih, 2117m visokega Falzarega in 2239m visokega Pordoja. Po spustu proti Canazeju je sledilo še kar nekaj ravninskih kilometrov mimo Bolzana in Merana, za kampiranje pa smo se odločili pod samim vzponom na prelaz Stelvio. Po 450 km smo bili kar prijetno utrujeni.
2. DAN
Takoj zjutraj vzpon na 2757m visoki passo Stelvio, kjer je vedno polno motoristov, kolesarjev in smučarjev, saj se tu zima potegne pozno v poletje. Sledil je spust proti Bormiu in vožnja po dolini proti Tiranu, kjer smo prečkali italijansko-švicarsko mejo. Ob cestah v Švici je ves čas speljana tudi železnica in izjema nista niti 2330m visoki prelaz Bernina in 2284m visoki Julier. Med obema prelazoma smo si vzeli nekaj časa za počitek v olimpijskem St. Moritzu. Vožnjo smo po 280 km zaključili s kampiranjem v Disentisu.
3. DAN
Iz Disentisa se cesta takoj vzpne na 2045m visoki Oberalppass. Sledil je spust proti Andermattu, potem pa spet takoj vzpon na 2436m Furkapass. Preostanek poti po Švici skozi Brig, Sion in Martigny je bolj ravninski in pred samo mejo s Francijo nas je čakal le prelaz Forclaz, ki pa je bil z 1527m eden nižjih na naši turi. Po 230 km smo se odločili za kampiranje v Chamonixu.
4. DAN
Takoj zjutraj obvezno na Aigile du midi. 3842m visoki vrh kamor te pripeljeta dve gondoli, je enostavno nujna stvar v Chamonixu tako, da smo s samo vožnjo začeli nekoliko kasneje. Nadaljevali smo pot proti jugu preko Megeva, Flumeta ter dveh prelazov, 1650m visokega Saisiesa in 1968m visokega Roselenda, enega nalepših prelazov v Alpah do Bourg St. Mauricea. Sledil je vzpon proti Val d’Iseru in naprej na 2770m visoki col de Iseran, ki velja za najvišji cestni prelaz v Alpah. Na vrsti je bil spust proti Modanu, nato pa vzpon na sloviti col du Galibier. Prelaz je s svojimi 2645m tudi redna točka kolesarske dirke po Franciji. Skupaj smo v tem dnevu prevozili 280km, končna postaja pa je bil Briancon.
5. DAN
Ciljna destinacija petega dne je bil 350km oddaljeni Grand canyon du Verdon. Vmes so si sledili vzponi na 2360m visoki col d’Izoard, 2109m visoki Vars in 2715m visoki col de la Bonette. Iz prelaza Bonette te cesta popelje proti samemu vrhu te gore in z 2802m je to najvišje asfaltirana cesta v Evropi. Do Verdona je ostalo še kar nekaj kilometrov, med drugim tudi 1668m visoki Valberg in zanimiva vožnja skozi Gorges de Daluis. Do Verdona smo prišli pozno zvečer.
6. DAN
Dan za počitek in lenarjenje ob jezeru.
7. DAN
Vse skupaj samo kratkih 120 km do Azurne obale, nato pa izležavanje v senci. Vročina je bila namreč neznosna. Zvečer je sledil še kratek ogled St. Tropeza, kjer v pristanišču kraljujejo jahte za milijone dolarjev.
8., 9. in 10. DAN
Brez daljših voženj. Čas namenjen ležanju na plaži. Le ogled Monaka se nam je zdel nujen, pa še tam se nam ni zdelo nič posebnega.
11. DAN
Po dolgočasnih italijanskih avtocestah do gardskega jezera. Nujno zlo, ki se mu ga nismo mogli izogniti.
12. DAN
Po južnem robu Dolomitov proti domu. Alpski krog se je zaključil malo pred prelazom Mauria.