Korzika 2001

V klubu smo se odločili, da gremo na naše prvo tedensko potovanje z motorji v južne kraje in Korzika se je zdela najboljša rešitev. Dovolj daleč je, da nam je predstavljala izziv in ponuja dovolj prevoženih kilometrov, da smo izživeli svoje strasti. Ko smo se odločili kam, se je izkristaliziralo tudi kdaj: “Na Gorenjskem je maj bolj slab mesec za nabiranje kilometrov, v Sredozemlju pa je že toplo. Pa še z dopusti ne bo problema, saj imamo še ta lanskega!” Odločitev je padla: odrinemo torej v mesecu maju. 19.5.2001 ob 8h zjutraj je iz Mojstrane krenilo na pot sedem ljudi na šestih motorjih…

1.DAN
Mojstrana – Rateče – Udine – Palmanova – Benetke – Rimini

…Vedeli smo, da bo prvi dan nekoliko dolgočasen in zaradi precejšnih razdalj, ki so bile pred nami, tudi zelo naporen. Pa je kar šlo. Za kakšna ogledovanja turističnih znamenitosti ob poti res ni bilo časa, zato pa nas je na cesti ves čas spremljalo lepo vreme. V italijanski Rimini smo prihrumeli v poznih popoldanskih urah…

2. DAN
Rimini – S. Marino – Firenze – Livorno

Če se danes nekoliko nostalgično spominjam tistih dni, bi prav ta dan ocenil kot enega najlepših na tem potovanju. Dopoldan smo si ogledali San Marino, potem pa se podali na križarjenje čez čudovito Toskano do Firenc. Prav vožnja čez Toskano je bila res nekaj izjemnega. Potreben pridih popotne magije je dala izredna razgibanost pokrajine, kot popotniki na motorjih pa smo znali ceniti tudi ceste, saj so bile naravnost idealne za vožnjo. Po Firencah smo pot nadaljevali proti Livornu in si tam poiskali primeren kamp za nočitev.

3. DAN
Livorno – Bastia – Cap Corse – L’Ile Rousse

Navsezgodaj zjutraj odhod iz kampa in kar najhitreje do pristanišča, kjer smo se postavili v vrsto za trajekt. Pa se je izkazalo, da je bilo naše hitenje odveč. Motoriste so namreč spuščali naprej tako, da smo bili na trajektu med prvimi. Vožnja s trajektom skoraj ni omembe vredna. Za drugačnih hitrosti vajene nam je bila enolična vožnja, ki poleg vsega traja kar 4 ure, prej dolgočasna kot ne. Prvi pogled na Korziko pa ni bil nič kaj spodbuden. Otok je bil zavit v meglo in kmalu nam je bilo jasno, da bomo danes še mokri. Ker smo Korziko nameravali obkrožiti v obratni smeri urinega kazalca, smo se najprej odpravili na sever proti Cap Corse. Imeli smo prav! Celo popoldne nas je močno pral dež, tako od prvega dne na Korziki res nismo imeli veliko.

4. DAN
L’Ile Rousse – Calvi – Porto – Ajaccio – Propriano

Čez noč je dež ponehal in premočena oblačila so se za silo posušila. Tako smo se boljše volje odpravili na ogled simpatičnega mesteca Calvi in se po obalni cesti zapeljali do Ajaccia. Kilometri do Ajaccia so bili enkratni. Cesta je namreč speljana visoko nad morjem in ne zgreši nobenega zalivčka na zahodni obali Korzike. Čudovita panorama na cesta, ki nima varovalne ograje, brezskrbno ogledovanje naokoli pa se lahko kaj hitro konča 50 metrov nižje v morju. Pa smo se tolažili: “Še dobro, da Joži vse snema s kamero!” In kot po vremenskem ključu, da po dežju pride sonce, se je tega dne vreme zares kar dobro držalo. Na obali je sijalo toplo, majsko sonce, v notranjost otoka so se zgrinjali oblaki.

5.DAN
Propriano – Bonifacio – Corte – Bastia

Ker smo še pred potjo raziskali točke, ki so zagotovo vredne ogleda, smo vedeli, da bo vrhunec tretjega dne na Korziki ogled zgodovinskega mesteca Bonifacio. Zato smo že v zgodnjih jutranjih urah pohiteli s pospravljanjem šotorov in ostale krame. Ker si je mesto Bonifacio nujno ogledati tudi z morja, smo izkoristili ponudbo v zalivu čakajočih ladjic, ki redno vozijo turiste na približno uro dolgo vožnjo okrog mesta. In na koncu smo si bili edini: “Super zadeva!” Vožnjo smo želeli nadaljevati nazaj proti severu. Vendar na cesti pogosto pride tudi do neljubih presenečenj in tokrat pač ni šlo vse po načrtih. Spet nam jo je zagodlo vreme, ki se je v notranjosti poslabšalo do te mere, da nam je preprečilo pohajkovanje v hribe. V takih trenutkih so spremembe prvotnih načrtov na mestu: “O.k. skočimo samo do Corte-ja, da vidimo kakšno bo vreme, pol pa nazaj do Bastije!” Pa se je izkazalo, da je bila tudi ta odločitev napačna. Malo pred Corte-jem nas je že obilno pral dež. Večer smo preživeli v prijetnem lokalu v Bastiji, srkali pivce in gledali finale Lige prvakov. Če smo bili še pred tekmo vsi ponosni, da v finalu igra tudi Slovenec, smo bili po tekmi raje tiho… Zaho je zgrešil “penal” in z zmago ni bilo nič

6. DAN
Bastia – Livorno – Pisa

Naše popotovanje se je počasi bližalo k svojemu epilogu, o čemer je pričala tudi vožnja s trajektom, ki nas je pripeljal nazaj na celino. Nekoliko nas je že zdelovala utrujenost od vožnje, zato smo se odločili, da si ta dan vzamemo za počitek. V ta namen smo nekoliko prikrojili tudi sprva začrtan popotni plan: “Ogled Pise bo jutri.”

7. DAN
Pisa – Lucca – Abetone – Modena – po avtocesti do Slovenije

Jutro. Uresničimo načrte in si ogledamo Piso in znameniti poševni stolp. Potem pa lepo in “na easy” proti prelazu Abetone. V naših vrstah se je našel nekdo, ki je na Abetoneju našel vremensko napoved, ki je poročala, da bo naslednji dan v naših krajih deževalo, tako je padel tudi predlog, da bi bilo najbolje, če gremo kar na avtocesto in domov.

Skupni stroški:
Povratna karta za trajekt (motor + oseba) ~ 22.000 sit
Gorivo ~ 15.000 sit
Kampiranje na osebo/na dan ~ 1.500 sit
Hrana in pijača ?
Skupaj stroški na osebo ~ 80.000 sit